Na srečo se je mož uspel spomniti, kje so članki o tem, kaj je elektroerozija še drugod po spletu in bi mi znali pomagati pri tem, da pripravi dobo vsebino. Če mi en bi tega tako hitro obiskala. Bi vsekakor morala delo prestaviti na naselji dan. Ker sem, pa vse podatke prejela v roku nekaj minut, od poslanega sporočila pa sem delo lahko nadaljevala.
Še dobro, ker sem vseeno želela, da imam jutrišnje popoldne prosto in ne da bi mi elektroerozija delala popoldansko delo. Nimam problema, če imam kakšno dodatno delo za moža, za kakšen dan vseeno imama pa raje, da imam popoldneve zase, če je le mogoče. Jutri je namreč moj zadnji prosti dan, preden se bom osredotočila na svoje projekte in bodo moji popoldnevi po službi zasedeni za to. Ampak na srečo gre vse v zelo pravo smer in bom lahko danes zaključila vsebino o tem, kaj je elektroerozija in kako se jo dela. Ter vse ostale koristne informacije o tem, da bodo potencialne stranke lahko dobile prvi malce boljši vpogled v to. Res, da se ne spoznam na to, kako se nekdo pravzaprav osredotoči, da je ta storitev pri nekomu najboljša in se odločijo za določenega ponudnika. Ampak ker vseeno poznam, prodajne pristope, menim, da je to, kar sem pripravila do sedaj v pravi smeri, in da ko bom dodala še ostale podatke, bodo vse stvari resnično pravilno opisane. Ko sem poslala možu prvi osnutek o tem, kako je elektroerozija sedaj predstavljena iz moje strani, je rekel, da je super.
Dokler pa seveda ne bom popolnoma zaključila vsega in dokler ne bom prejela zadnje odobritve pa seveda nič še, ne velja. In težko rečem, da bom res zaključila vse danes. Bilo pa vsekakor izjemno dobro, da bi bila elektroerozija v besedilih danes urejena in zaključena in ne jutri.
…
En dan smo se s prijateljicami dobile in se malo pogovarjale o dopustih. Vsaka je planirala iti nekam čez poletje in je bilo zelo zabavno malo po debatirati o teh stvareh. Vsaka je kaj svetovala in pomagala drugi in obratno.
Imele smo se res zelo lepo in veliko smo si povedale. Bilo mi je zelo zanimivo ampak očitno nas je moj telefon poslušal, saj ko sem odprla karkoli, Facebook ali Instagram, mi je začelo metati v mali oglasi o raznih potovanjih. V tistem momentu so mi bil iti mali oglasi res zanimivi in dobri, saj sem ravno planirala svoj dopust ampak mi je bilo zanimivo kakšno moč sploh imajo mali oglasi in kako močno lahko vplivajo na gledalce.
Mali oglasi so praktično vsepovsod. Televizija, razni panoji, splet in podobno. Res se jim težko izognemo. Nekaterih jih pustijo primeru potem pa so ljudje, ki jih dejansko gledajo in kupujejo to kar mali oglasi ponujajo in ravno to je njihov cilj.
Tudi jaz sama sem že padla na ta trik, saj so včasih mali oglasi res zelo lepo narejeni, da te pritegnejo in želiš izvedeti več. Začneš seveda prati več in kar naenkrat si v košarici, na blagajni in si kupil to kar je mali oglas ponujal. Ko nekaj kupiš pa takoj dobiš novi oglas za nekaj zelo podobnega in se sprašuješ kaj si naredil.
Tudi pri mojih starših in starih starših vidim, da takšni oglasi precej močno delujejo in tudi oni kaj kupijo. Je to dobra ideja ali ne? Včasih je, saj res prodajajo zelo dobro stvar, ki se splača in je tudi cenovno primerna, potem pa imamo svari, ki pa res niso vredne a jih ljudje še vedno kupujejo.
Sama še vedno spremljam oglase a hkrati gledam tudi svojo denarnico in potem na podlagi tega ocenim ali je vredno ali ne.…
Od manjše do večje, cenovno bolj odstopne in tudi bolj prestižne je pergola, danes nekaj, kar si lahko marsikdo omisli za dom. Dolgo časa sem mislila, da se pergola dobil le v določenih modelih, vendar sem pred kratkim, ko sem malce raziskovala po spletu, ugotovila, da ni tako. Iskala sem cenovni okvir, ki ga pergola, ima in našla informacij, ki jih nisem pričakovala. Vmes sem celo ugotovila, da so nekatera senčila, za katera nisem vedela, imela tudi v resnici pergola, ampak je lahko precej manjša kakor pa tista, ki je bila vedno ob prvi predstavi, ko sem na njo pomislila.
Včasih res ne vemo točno, kaj vse je na trgu, dokler malce bolje ne preverimo in opažam, da je danes za večino izdelkov in tudi storitev tako. Svet se spreminja tako hitro, potrebe po udobnem življenju tudi, zato posledično izboljšave in ponudbe rastejo, v tej smeri. Tako kor vsi ostali izdelki, je pergola, zagotovo nekaj kar se je v zadnjih letih zelo razširila. Tako v uporabi kakor v ponudbi. Informacije sem iskala zgolj zato, ker se znanci trenutno odločajo za to, da bodo izbrali najbolj primerno senčilo in smo se rahlo pregovarjali, kaj vse je na tem področju možno. Sama se nisem strinjala s tem, kar so trdili, saj sem mislila, da je v investicijo v to bistveno nižja, medtem ko so oni trdili, da ni tako.
Sedaj, ko sem tudi sama malce bolj preverila ponudbo, pa vidim, da so imeli prav. Sama živim v bloki in je pergola, nekaj kar ta trenutek ne potrebujem, zato seveda do sedaj nisem kaj pretirano raziskovala v tej smeri. Sedaj pa vidim, da kje včasih dobro, da preden začnem z argumenti, preverim malce bolje, kaj je na stvari, okoli katere se vrti pogovor. Sem pa vsekakor vesela, da ne bosta potrebovala investirati toliko, kot sem najprej mislila, da bo pergola, krasila njun vrt.…
Mislila sem, da me bo pot peljala mimo popolnoma drugega objekta, ampak, ker sem malce zašla je bila tam hiša na obali, namesto zelo velik travnik, kjer so običajno konji. Nisem iz tega konca in ne poznam dobro poti. Vseeno sem pa mislila, da vsaj malce bolj poznam ta del obale.
Na srečo nisem zgrešila veliko. Ko sem pogledala na navigacijo, sem videla, da sem komaj en kilometer proč od poti, ki sem jo imela v načrtu. Zelo sem si želela videti konje, zato sem se odpravila proti tisti poti. Preden sem odšla, sem si pa malce bolje ogledala kakšna je ta hiša na obali, ker sem jo tudi prvič videla. V resnici je bila to zapuščena hiša, ki je verjetno že zelo dolgo ni nihče obiskal.
Meni je bila hiša na obali, prav simpatična, in če bi imela dovolj denarja, bi zagotovo investirala vanjo in jo prenovila. Vseeno ni bila v slabem stanju. Ne vem, kakšna je znotraj, ampak od zunaj je hiša na obali, videti še kar v redu. Ampak zagotovo nimam tega denarja in časa. Vseeno se mi zdi, da bi bil tak strošek večji, kot če bi se zgradila popolnoma nova hiša.
Ko sem se nagledala tega, kar je nudila hiša na obali, sem se odpravila proti travniku, ki ga želim obiskati. Čeprav je delovalo, kot da bom zamudila dnevno svetlobo in bom morala nazaj po asfaltirani in osvetljeni cesti, sem se opravila proti prvotnemu cilju. Medem, ko sem hodila proti travniku, sem videla prav lep sončen zahod. Takrat sem vedela, da bom tja prišla, ko bo že skoraj tema in vprašanje, ali bodo konji še zunaj. Lahko tudi, da jih danes ni, ker ni bilo najlepše vreme sedaj nekaj dni. Ko sem hodila po ozki poti čez travnike, sem se nekajkrat spomnila na to, kako bi bila hiša na obali, lahko res lepa in kako res škoda, da je nihče, ne obnovi. …
Od tega, da so bili moji najljubši oreščki mandeljni, sem sedaj prišla na to, da je pistacija moj najljubši prigrizek popoldan ali pa tudi dopoldan. Včasih se mi zdi, da jem precej enolično hrano, ampak ko malce bolj pomislim, vidim, da ni tako. Kljub temu da je pistacija zelo pogosto v moji skodelici za oreščke, se vseeno tam znajdejo mandeljni, bučna semena, makadamija in še kaj bi se našlo. Zdi se mi pa tako zato, ker se pistacija res velikokrat znajde na mestu prigrizka.
Že nekaj časa razmišljam, kaj bi lahko naredila iz nje, da ne bi samo surove jedla. Že nekaj časa ugotavljam, da so mi oreščki postali malce dolgočasni in bi zelo rada našla kakšen recept iz njih. Ampak bi moralo biti kot prigrizek in ne nekaj, iz česar bo nastala zelo velika porcija. Nekaj dni nazaj sem namreč delala sladico iz mandljev in je skoraj nastala mini presna torta. Nekaj v tem stilu bi naredila tudi tako, da bi bila pistacija glavna sestavina, ampak še ne vem kaj. Do sedaj mi noben recept ni bil kaj preveč všeč.
Danes mi bo zmanjkalo zadnje vrečke, kjer je pistacija in verjetno bom šele pojutrišnjem lahko šla v trgovino. Upam, da bom zdržala do takrat. Doma imam dovolj mandljev in še nekaj drugih oreškov, ampak mi niso najboljši zadnje dni. Žal moram pa v točno določeno trgovino, ker mi je le neslana pistacija všeč. Slane sem se naveličala, ker preslana in tudi pretrda v večini primerih. Včasih sem to oboževala, sedaj pa nisem več pristaš tega. Tako, kot sem včasih oboževala, pražene in slane arašide, jih danes niti slučajno ne morem več. Nazadnje sem jih pojedla celo vrečko in na koncu trpal še dva dni. Seveda ni bila majhna vrečka. To je bilo že zelo dolgo nazaj, ker mi je danes, samo da jih vidim, že slabo. Najverjetneje se je nekaj podobnega zgodilo, ko je bila kje kakšna slana pistacija v preveliki količini in sem jo pojedla preveč. …
Veliko ljudem si danes ne da zjutraj kuhati in pripravljati kave, zato si privoščijo kavne aparae. Kavni aparati so odlična ideja za tiste, ki se jim mudi in nimajo veliko časa zjutraj predno morajo iti.
Kavni aparati so lahko narejeni tako, da jim samo vstavimo kapsulo ali pa jim moramo sami vstaviti kavo v posodico in na koncu tudi vse počistiti, da se kava ne zasuši v posodico. Tukaj je seveda več dela, pravijo pa, da je kava boljša. Kava iz kapsule je načeloma še vedno dobra in čisto dovolj za jutranje prebujanje.
Kavni avtomati so zelo priročni v pisarni, saj tam po navadi hitro zmanjka energije in kava pride prav. Veliko ljudi pije kavo ravno v službi, ker verjetno nimajo časa doma, še posebej, če gre za neke družine, se pravi je potrebno otroke pripraviti na šolo in podobno. Zjutraj praktično nimajo časa zase. Nekateri pa enostavno lari poležavajo zjutraj in se zadnjo minuto spravijo iz postelje. Potem je pa seveda kaos in je potrebno čimprej priti v službo. To pomeni, da bo prva kava lahko prišla na vrsto šele v službi. Zato je dobro da je en kavni aparat nekje v služi ali pa kakšen avtomat za kavo. Čeprav avtomat za kavo ni tako dober kot neka kava iz kavnega avtomata, ki si jo lepo sam pripraviš tako kot želiš.
Če želite, da kavni aparati zdržijo čim dlje, jih je seveda potrebno vsake toliko časa tudi čistiti. Čistite ga lahko z raznimi čistili, ki se jih da kupiti prav za kavni aparat. Lahko pa ga preprosto sčistite z vodo v katero lahko zlijete alkoholni kis ali pa kakšno citronko. Po tem lepo spustite vrelo vodo čez cel kavni aparat oziroma njegovo notranjostjo. Ne dodate kave ampak spustite samo vodo in to pomeni, da je kavni aparat očiščen in pripravljen na novo delanje kave, brez kakršnihkoli problemov.…
Ste med tistimi, ko zvečer ne morete spati? Jaz sem dlje časa poskušala različne stvari, potem pa mi je moja mama svetovala, naj zvečer berem. Tega še res nisem počela, ker knjiga ni bila ravno moja prijateljica in v življenju nisem prebrala veliko knjig. Tako sem šla vseeno v knjižnjico, da si izposodim knjigo, katero bi zvečer brala. Vedela sem, da bo ta težka, ker si res nisem predstaljala, da zvečer berem. Ker nisem prebirala knjig je bila tudi težava, da si enostavno nisem znala izbrati knjige. Tako sem hodila med policami knjig in bila zmedena, kaj bi si izbrala in upala, da me bo katera knjiga navdušila. Pa ni bilo prav nič od tega.
Še dobro, da je mimo mene prišla knjižnjičarka in me vprašala, če potrebujem nasvet ali pomoč. Povedala sem ji za svojo težavo in točno je vedela, kakšno knjigo rabim. Nisem mogla verjeti kako prijazna je bila do mene. Pričakovala sem, da me bo napotila med police in bom mogla spet izbirati sama. Ona pa se mi je posvetila in mi svetovala, da naj si najprej vzamem lahke knjige, ker drugače po večerih ne bom brala. Čisto prav je imela. Tako sem poslušala njo in izbrala knjigo.
Zvečer, ko sem se ulegla v posteljo, me je knjiga že čakala, tako sem začela brati. Prebrala sem natanko 5 strani in že sem bila zaspana. Če sem takrat odložila knjigo, sem tudi takoj zaspala. To em počela vsak večer in moje spanje se je bistveno izboljšalo. Sedaj dobro vem, kaj mora človek narediti, da bo lažje zaspal. Knjiga je res ena stvar, ki bi jo priporočala ljudem, ki ne morejo zaspati. Kajti knjiga uspava in prav je tako. Jaz berem eno knjigo po en mesec, ker kar hitro zaspim, ko jo začnem brati. Še dobro, da so knjige lahko zahtevne ali lahke, ker sama sigurno ne bi prebirala težkega gradiva. …
Včasih ko razmišljamo in si ne moramo zapomniti vsega naenkrat je dobro da si to nekam beležimo. Najlažje je imeti ob sebi neko beležko, kjer lahko konstantno pišemo ideje, stvari, ki jih moramo opravit, kakšne pomembne podatke in podobno.
Beležka je še najlažje, saj jo samo odpremi on začnemo pisati. To lahko počnemo tudi na računalniku, ampak predno odprem neko beležko na računalniku, vse skupaj traja dlje, kot pa če samo odpremo zvezek zraven nas in to zabeležimo. Ko kupimo beležko ima že sama od seve veliko stvari notri. Ima koledar kamo lahko zapisujemo pomembne dogodke, ima par listov, kamor lahko pišemo telefonske številke in še mnogo drugih stvari. Glavna stvar je, da ima nekje od sredine naprej prazne liste kamor lahko prosto pišemo. Celoten dan si lahko organiziramo v eni navadni beležki.
Vsak dan lepo odpremo beležko in preverimo kaj nas čaka danes in točno vemo kaj moramo narediti, če je kaj novega samo dodamo v beležko in označimo s kakšnim listkom, d ne pozabimo. Ko vidimo liste, se že točno spomnimo kaj smo napisali in kaj moramo narediti.
Beležka je zelo stara izbira saj več ali manj ljudje danes delajo vse preko računalnikov in sploh ne vedo več kaj je pisalo in list. To je seveda zelo spodbudno za današnjo tehnologijo ampak včasih je vseeno bolje in lažje, predvsem pa najhitreje, da odpremo nek zvezek, ki ga imamo pri sebi in to zapišemo not.
Na izbiro imamo čisto navadne beležke in pa beležke, ki dejansko organizirajo naše življenje. Vedno pridejo prav in so priročne. Vsak človek ima vsaj eno beležko nekje, tudi če je ne uporablja vsak dan in jo res vzame v najnujnejših primerih, važno je le da jo ima. Še vedno je včasih lažje nekaj prebrat v neki beležki na listu papirja kot pa na ekranu.…
Sanja se mi ne, kako bom praznovala letos svoj rojstni dan, ker ne vem, ali ne bom imela zopet te nesreče, da bomo v karanteni. Imam ga namreč decembra in do sedaj je bilo že drugo leto ravno takrat vse zaprto. Če bo še tokrat, potem pa tudi ne vem več. No, vsaj čez poletje so vse malce bolj sprostili in ne potrebujemo več mask, za ne vem kaj vse.
Sicer pa po eni strani niti ne vem, ali bi se mi dalo narediti praznovanje. Po tolikšnem času socialne izolacije mi po svoje kar ustreza veliko miru, da lahko delam na sebi. Vem pa, da je druženje in spoznavanje ljudi tudi, nekaj obveznega za to, da je človek v ravnovesju. Glede tega moram priznati, da nisem ravno v najboljšem ravnovesju, ampak ne čutim tega. Sicer sem pa zadnje mesece kar veliko naokoli in morda se mi pa tudi za rojstni dan, posveti kakšna prijetna ideja. Res upam, da bo več možnosti za biti kje zunaj, da bom lahko vsaj povabila na večerjo za rojstni dan, če ne drugega. Več od tega se mi skoraj verjetno ne bo dalo. Sicer je pa to tudi popolnoma dovolj. Samo restavracijo moram najti, ki bo najbolj primerna, in da ne bom dala cele plače za to. Sicer bom pa po vsej verjetnosti povabila le nekaj ljudi, ki so mi zelo blizu. Saj nisem stara dvajset let, da potrebujem dvesto ljudi in nepozabno zabavo.
Bolj, ko sem o tem razmišljala bolj, so se mi pojavljale zanimive ideje. In morda mi bo vseeno uspelo, najdi nekaj zanimivega in morda bo tokrat kakšen prostor več odprt, kjer se bo lahko rojstni dan, praznoval. Upamo lahko le na najboljše, saj je do takrat še zelo veliko časa in se lahko vse se spremeni. Večkrat tudi. Sem ter tja slišim, da se že napovedujejo zapiranja, ampak jaz v to nikoli ne verjamem do zadnjega. Vem samo to, da bom videla, kaj bo, ko bom rojstni dan, dejansko imela. …
Danes so bile restavracije Izola čisto zasedene. Povsod je bilo za čakati, ker nismo naredili rezervacije pravočasno. Šele v sedmi restavraciji, ki smo jo našli, smo imeli možnost, da pridemo na vrsto, če počakamo, ampak smo tudi tam čakali dobre pol ure. Čisto smo bili že sestradani. Prav ne vem, kdaj so bile restavracije Izola tako zasedene, kot so danes.
Prva stvar, ki smo jo naredili, ko smo prišli do mize, je bila, da smo naročili predjed, ker smo vedeli, da bomo čakali tudi, da bomo dobili glavno jed. To je bilo pa že nemogoče, da bi zdržali. Jaz bi vsekakor obupala in si šla v trgovino po sendvič, ker bi drugače doživela lačni zlom. Naročili smo si predjed za šest oseb, ker bi bile za štiri osebe zagotovo premalo, kljub temu da smo bili štirje. Še dobro res, da niso imele vse restavracije Izola samo rezervacije, ker to bi bilo preveč. Res sem razmišljala, kaj bi jedla, če ne bi bila nobena restavracija prosta. Najbrž bi se kar odpravili iz Izole in šli v Portoroža ali pa nekam izven tega vrveža in potem prišli nazaj.
V restavraciji smo bili kar dve uri, preden smo vse, kar smo naročili dobili in pojedli. Res je trajalo, ker je bilo toliko ljudi in kljub temu da je bilo veliko natakarjev so komaj dohajali vsa naročila. Ko sem to gledala, sem bila prav vesela, da nisem več v gostinstvu in da nikoli nisem delala na obali. Tega pa zagotovo ne bi preživela. Upam, da so vsaj dobro plačani.
Ko smo odhajali, je bila ura tri popoldan in bil je pravi čas, da gremo še malo na plažo. Vročina je še vedno vztrajala, ampak vsaj ni bilo več tako zelo vroče kakor, ko smo odšli na kosilo. Ko smo bili kakšno uro na plaži, pa sem videla, da so se tudi restavracije Izola že zelo izpraznile. Očitno imajo najhujšo gnečo ravno takrat, ko smo prišli. Kar pomeni, da je morda bolje, da naslednjič računamo, da gremo v restavracije Izola kakšno uro prej ali pa kakšno uro kasneje.…