Ob koncu šolskega leta se spodobi, da starši kupijo darilo za učiteljico svojih otrok. Takrat to po navadi naredi predstavnik sveta staršev. Pri nas je to bil moj mož, jaz pa sem bila tista, ki je organizirala, da je sivka zadišala po razredu. Junij je ravno mesec, ko sivka pokaže svojo lepoto in svoj vonj, tako mi ni bilo težko dolgo razmišljati, katere rože bodo krasile šopek za učiteljico.
Ker nisem preveč vešča delanja šopkov, sem nabrala sivko in jo nesla v cvetličarno. Tam so mi oblikovali prekrasni šopek, ki je blestel v svoji lepoti in omamljal v svojih dišavah, ker je bila sivka iz domačega vrta.
Ker pa seveda to ni bilo zame dovolj, ker se nisem mogla sprijazniti z tem, da šopek da učiteljici le en učenec, sva se z sinom zjutraj zmenila, da neseva še točno toliko vejic sivke, koliko je bilo učencev v razredu in da razdeliva po klopeh tako, da bo na vsaki mizi učenca ena sivka, ki jo bodo kasneje dali učiteljici.
To vse je izpadlo resnično lepo, ko je učiteljica vstopila je dobila en velik šopek in potem presenečenje, kako so počasi eden za drugim stopali do nje in ji dajali vejice, sivka je zadišala po razredu, učiteljica pa je bila ganjena. Jaz pa sem bila srečna, ko sem videla nasmeh na otroških obrazih, ker je vsak dal tisto malo vejico, vendar njim je to pomenilo ogromno, ker so bili vsi pomembni. Tako je sivka zaključila zadnji dan spominov na drugi razred, otroci so bili srečni, da je šole konec, učiteljica pa je zaključila to leto tako, da ji je sivka polepšala dan. Malo iznajdljivosti, pa lahko osrečiš toliko otroških glavic in učiteljico. Saj nismo pomembni mi starši, pomembni so naši otroci in njihova učiteljica. Enostavno je kupiti veliko darilo in ga dati, drugo pa je če v tem sodelujejo otroci. Pomen je večji, tako je sivka naredila prekrasen spomin.