Od tega, da so bili moji najljubši oreščki mandeljni, sem sedaj prišla na to, da je pistacija moj najljubši prigrizek popoldan ali pa tudi dopoldan. Včasih se mi zdi, da jem precej enolično hrano, ampak ko malce bolj pomislim, vidim, da ni tako. Kljub temu da je pistacija zelo pogosto v moji skodelici za oreščke, se vseeno tam znajdejo mandeljni, bučna semena, makadamija in še kaj bi se našlo. Zdi se mi pa tako zato, ker se pistacija res velikokrat znajde na mestu prigrizka.
Že nekaj časa razmišljam, kaj bi lahko naredila iz nje, da ne bi samo surove jedla. Že nekaj časa ugotavljam, da so mi oreščki postali malce dolgočasni in bi zelo rada našla kakšen recept iz njih. Ampak bi moralo biti kot prigrizek in ne nekaj, iz česar bo nastala zelo velika porcija. Nekaj dni nazaj sem namreč delala sladico iz mandljev in je skoraj nastala mini presna torta. Nekaj v tem stilu bi naredila tudi tako, da bi bila pistacija glavna sestavina, ampak še ne vem kaj. Do sedaj mi noben recept ni bil kaj preveč všeč.
Danes mi bo zmanjkalo zadnje vrečke, kjer je pistacija in verjetno bom šele pojutrišnjem lahko šla v trgovino. Upam, da bom zdržala do takrat. Doma imam dovolj mandljev in še nekaj drugih oreškov, ampak mi niso najboljši zadnje dni. Žal moram pa v točno določeno trgovino, ker mi je le neslana pistacija všeč. Slane sem se naveličala, ker preslana in tudi pretrda v večini primerih. Včasih sem to oboževala, sedaj pa nisem več pristaš tega. Tako, kot sem včasih oboževala, pražene in slane arašide, jih danes niti slučajno ne morem več. Nazadnje sem jih pojedla celo vrečko in na koncu trpal še dva dni. Seveda ni bila majhna vrečka. To je bilo že zelo dolgo nazaj, ker mi je danes, samo da jih vidim, že slabo. Najverjetneje se je nekaj podobnega zgodilo, ko je bila kje kakšna slana pistacija v preveliki količini in sem jo pojedla preveč.